Vpis novih članov poteka v mesecu septembru in mesecu januarju. V tem obdobju začnemo tudi z novo skupino, skupino začetnikov. Vadba se začne pri osnovah ju-jitsu elementov, da pa nam ni dolgčas se na treningih tudi igramo. Igra pomaga pri utrjevanju tehnik in služi kot predpriprava na borbene tehnike. Ko osvojijo osnovno znanje in pridejo do rumenega pasu, počasi vadeče vključimo v nadajevalne skupine, kjer se spoznajo z različnimi sistemi tekmovanj in višjimi pasovi. Najlepše pri ju-jitsu je predvsem to, da nikogar ne silimo tekmovati. V kolikor pa vendarle želijo tekmovati lahko izbirajo med tremi sistemi tekmovanj:

1. Borbe potekajo po pravilih Mednarodne ju-jitsu zveze (IJJF). Borec tekmuje proti borcu v neposrednem kontaktu. Udarci, meti in vzvodi morajo biti kontrolirani. Zmaga tisti, ki v skladu s pravili doseže več točk.

2. Duo sistem je prikaz tehnik v paru. Par tekmuje v lepoti prikazanih tehnik proti drugemu paru. Zmaga tisti, ki prikaže najlepšo tehniko. Par se ocenjuje kot eno.

3. Tehnike do 15 let. Samostojen prikaz tehnik. Tekmovanje primerno za otroke.

Po večletnem treniranju pa se lahko usmerijo v tekmovalne ali trenerske vode. Da postaneš vaditelj moraš položiti najmanj modri pas (2.kyu) in izpolniti določene pogoje, ki jih zahteva Slovenska ju-jitsu zveza (JJZS). Vaditelj lahko v klubu prevzame skupino (začetno) in jih strokovno vodi skozi elemente ju-jitsa.

Kako potekajo treningi:

Trening pričnemo s tradicionalnim pozdravom, s katerim izkažemo spoštovanje trenerju in vsem vadečim. Nato sledi splošno ogrevanje (tek v krogu, ponavadi pa kakšna igra), da dvignemo srčni utrip na delavni nivo. Nato sledijo raztezne vaje in vaje za moč. Ko smo ogreli vse večje mišične skupine začnemo z delom. Najprej ponovimo tehnike, ki smo se jih naučili prejšnji trening, nato pa se naučimo nekaj novih. Vmes za sprostitev odigramo kakšno borilno igro. Trening se konča s pozdravom.

Kaj se učimo pri ju-jitsu:

- osnove obnašanja na treningih in v vsakdanjem življenju,

- padci in gimnastični elementi,

- udarci in blokade,

- mete in končne prijeme,

- vzvodne prijeme,

- obrambe pred različnimi napadi,

- tekmovalne tehnike.

Velikokrat ljudje neutemeljeno povezujejo borilne veščine z grobim, pretepaškim športom, kar izhaja predvsem iz slabega poznavanja tovrstnih športov. Borilne veščine, ki prihajajo iz daljnega vzhoda temeljijo na tradiciji, ki se je prenesla v naš prostor in tudi ohranila. S tem, ko najmlajše učimo borilnih veščin, jih naučimo tudi kdaj in kako uporabljat le-te. Borilne veščine se uporabljajo izključno v samoobrambne namene. Na naših treningih in nasplošno v ju-jitsu je zelo malo poškodb. V vsej zgodovini ŠD Ninje smo na treningih imeli en zlom roke, ki pa se je zgodil zaradi neposlušnosti vadečega. Tudi če primerjamo s kakšnim drugim športom vidimo, da je pri nas veliko manj poškodb.

Kot ste morda ugotovili skozi prebrano, se na treningih veliko igramo. To pa predvsem zato, ker igra naredi trening bolj pester in zanimiv. Vse igre so skrbno izbrane, to pomeni, da služijo nekemu cilju (z njimi utrjujemo tehniko, borbene igre). Velik poudarek je tudi na disciplini, zato so naši trenerji zaradi varnosti in narave veščine kdaj tudi strogi.